Text Size
Gostje okrogle mize so bili Vito Flaker (FSD), Simona Ratajc (predsednica Društva socialnih delavcev in delavk), Edo Belak (predsednik Šenta) in Borut Kočar (član Društva Mostovi).
Vito je v začetku predstavil Zakon, njegova poglavitna izhodišča ter spremembe, ki jih prinaša. Z Zakonom o duševnem zdravju se je uveljavil zastopnik na področju duševnega zdravja. Prav tako smo z Zakonom vzpostavili vlogi koordinatorja obravnave v skupnosti ter koordinatorja nadzorovane obravnave v skupnosti. Prepovedana je uporaba psihokirurgije, uporaba elektrošokov ter uveljavljen nadzor nad predpisovanjem zdravil itd. Kljub temu je v skladu z Zakonom legalizirano zapiranje še vedno boljše kot da bi se strokovnjaki zavezali k strokovni pomoči. To področje še ni bilo zakonsko urejeno, zato bo Zakon deloval v praksi tako, kot se ga bo razumelo in prakticiralo. Izkušnje bodo pokazale, kaj bi bilo potrebno spremeniti in kaj dodati. Temu bodo sledile spremembe Zakona.
Edo Belak je izpostavil Zakon o duševnem zdravju kot korak naprej za področje duševnega zdravja. Svojci uporabnikov so se zavzeli za premik z ničelne točke. To naj bi omogočilo tudi sodelovanje različnih strok, medicine, psihologije, socialnega dela, psihiatrije ter svojcev uporabnikov, kar tudi narekuje Zakon. Pri Ministrstvu za zdravje obstaja komisija, ki spremlja uveljavitev Zakona, čez čas se bo mogoče pokazala potreba, da se ga dopolni in spremeni. Skrb za duševne zdravje je skrb posameznika in družbe, je poudaril Belak. Na koncu je tudi predstavil vlogo zastopnika po novem Zakonu, saj je tudi sam v tej poziciji. Vloga zastopnika je prostovoljna, pogoj za njo je sedma stopnja izobrazbe, izkušnje na področju duševnega zdravja.
Simona Ratajc, koordinatorka obravnave v skupnosti, je predstavila svoje delo na tem področju. Večinoma to obsega delo z psihiatričnimi bolnicami. Zakon določa da bolnišnica tri tedne pred odpustom uporabnika obvesti koordinatorja. Kadar so ljudje dalj časa v bolnišnici, se zanje pripravi načrt zdravljenja. Ko je načrt narejen, se spremlja njegovo implementacijo v praksi. Glede na to, da se je vloga koordinatorja vzpostavila šele z lanskim letom, je potrebno veliko samoinciativnosti zaposlenih. Delovni čas koordinatorja je fleksibilen, glede na potrebo uporabnika ter na konkretno situacijo.
Borut Kočar je kot uporabnik označil Zakon za dober, saj naj bi bil v korist uporabnika. Slabe izkušnje pa ima s korektnostjo odločanja o njegovem zdravljenju, ker meni, da je bil stigmatiziran. Izpostavil je problem informiranosti uporabnikov glede njihovih pravic po novem Zakonu o duševnem zdravju. Repliko na to je dal Belak, ki meni da imajo ljudje že po Ustavi pravico do informacij. To pomeni, da mora biti uporabnik informiran o svojih pravicah glede Zakona tudi s strani osebja v Psihiatričnih bolnicah.
Z Zakonom o duševnem zdravju smo pridobili nekaj, kar bo končno pripomoglo k izboljšanju ter uveljavljanju pravic uporabnikov, ki so bili do zdaj strani države prezrti. Vendar pa se je Zakon se je udejanjati šele z lanskim letom. Kot ponavadi bo šele praksa pokazala realno situacijo in potrebe uporabnikov.