Text Size
Gostje okrogle mize so bili Srečko Pavlič (predstavnik SVZ Hrastovec), Nika Cigoj Kuzma (FSD, predstavnica društva Mostovi), Katjuša Nadižar Habjančič (predstavnica MDDSZ), Luj Šprohar (predstavnik MZ), Elvira Delič (predstavnica društva Altra) in Vito Flaker(FSD).
Srečko Pavlič je pozdravil akcijo skupine IZHOD, saj naj bi ta pripomogla k senzibilizaciji javnosti ter skupni odgovornosti za ljudi, zaprtimi za zidovi institucij.
Nika Cigoj Kuzma je predstavila pomen dezinstitucionalizacije predvsem iz uporabniške perspektive. Poudarila je socialno izključnost človeka, ki nastane zaradi hospitalizacije. To je posledično lahko izguba stanovanja, izguba pravice do dela, izguba volje do življenja ter pasivnost. V zvezi z dezinstitucionalizacijo je izpostavila stanovanjske skupine, ki pa so žal, namesto da bile le prehodne oblike bivanja, postale male institucije s hišnim redom in pravili. Dobra praksa SVZ Hrastovec so poleg klasičnih stanovanjskih skupin neodvisna stanovanja, terapevtska kmetija, rejniške možnosti ter razvoj podpornih služb, kot so mobilni timi, timi za preselitve ter timi za razreševanje konfliktnih situacij. Predstavila je vizijo za naprej, to so alternativne oblike bivanja, ki bi si jih posameznik izbral sebi po meri (socialne zadruge, neposredno plačevanje storitev, sveti stanovalcev…). Nove oblike programov v prehodnih stanovanjskih skupinah naj bi bile pa predvsem z namenom, da se stanovalec čim prej osamosvoji. Poudarek naj bi bil na krepitvi moči, izboljšanju samopodobe, spodbujanje k lastni aktivnosti. S tem naj bi tudi posledično prišlo do zmanjšanja stigmatizacije. Za celovito reševanje stiske naj pa bi bila povezava vseh strokovnjakov, ljudi s težavami v duševnem zdravju in svojcev.
Vito Flaker je na začetku predstavil kratko zgodovino dezinstitucionalizacije, ki se je na našem območju začela z eksperimentom v Logatcu ter z nadaljnjimi koraki nadaljevala vse do tega dne, ko se je začela akcija Iz-hod. Razlogov za dezinstitucionalizacijo je veliko, potrebne so spremembe zakonodaje, spremembe v odnosu in razmerju moči, spremembe kraja ter načina razmišljanja. Ovire za njo so razporeditev finančnih sredstev, stanovanja, skrbniška kultura… Iz-hod je potreben za ukrepanje tistih, ki vladajo, ter za poziv ljudem na človeški način, da začnejo občutiti sočloveka ter ga znati razumeti.
Elvira Delič kot predstavnica Altre je obudila spomin na pred kratkim preminulega Zorana Sedmaka, ki je bil velik človek,ki je dosti prispeval k samem procesu dezinstitucionalizacije, pa tudi na drugih področjih.
Luj Šprohar kot vodja Sektorja za zdravstveno varstvo ogroženih skupin je pozdravil akcijo Iz-hod ter izrazil pripravljenost Ministrstva za zdravstvo za sodelovanje.
Katjuša Habjančič je poudarila, da je na njihovem ministrstvu skupnostna obravnavana že vsebovana v nekaterih zakonih, kot na primer v Zakonu o duševnem zdravju, ki je vzpostavil institute koordinatorja ter zastopnika. Napoveduje se tudi sprejem Zakona o socialno varstvenih dodatkih ter Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Problem naj bi bil predvsem v zagotavljanju pogojev za skupnostno obravnavo.
Edo Belak iz Humane je spregovoril o implementaciji v socialnem delu, ki pa naj bi se zataknila pri zastopniku. Velikokrat tudi do mešanja vloge koordinatorja obravnave v skupnosti ter koordinatorja nadzora v skupnosti. Poudaril je pomen človekovega stika z naravo, še posebej za ljudi s težavami v duševnem zdravju. Tudi on je pozdravil akcijo Iz-hod, ki naj bi prišla ravno ob pravem času.
Vsi gostje okrogle mize so se strinjali s tem, da je dezinstitucionalizacija pomembna. Majhni koraki so ponekod že narejeni, sam proces pa je treba pospešiti, saj so v igri ljudje. Zato se tud začenja Iz-hod, ki bo, upamo, to tudi pospešil.