Text Size
SlovenščinaEnglish (United Kingdom)

Okrogle mize

NAJPREJ LJUDJE POTEM PA PAPIR

Izjava ob okrogli mizi »birokratizacija socialnega dela«, Stara Gora, avgust, 20010

V zadnjem času smo priča pospešeni birokratizaciji socialnega dela. To je sicer del vsesplošnega prenormiranja in čezmerne regulacije življenja v družbi nasploh. Je pa to tudi posledica posebnih procesov v socialnem delu. Inšpekcijo na primer zanima predvsem urejenost papirjev in pravilna izpeljava upravnih postopkov, manj pa sama metodika dela in zadovoljstvo in realno izboljšanje položaja uporabnikov. Tudi v nevladnih organizacijah jemlje socialnim delavcem čas za delo z ljudmi izpoljnevanje raznih obrazcev za prijavljanje, evaluacijo in poročanje o projektih. Socialni delavci in drugi v socialnem delu imajo čedalje več obvez izpoljnjevanja različnih evidenc, ki pa navadno ostanejo neobdelane. Bati se je, da s pričakovano koncetracijo upravnih opravil na centrih za socialno delo, utegne pomen uradniškega pristopa povečati.

Socialno delo nujno in po definiciji vsebuje tudi element uradnega in virtualnega vpisovanja v registre pravic in posameznih drugih pravnih in upravnih proces, ki jih država vodi za ali tudi včasih proti posamezniku. Nujno je pri uveljavljanju pravic tudi upravno in administrativno delo.

VEČ POGOVORA MANJ ZDRAVIL

Področje zdravil obljublja velik napredek pri teh zdravilih, govorijo o ravnovesju kemikalij v možganih, hkrati pa ni povsem jasno, kako in zakaj zdravila delujejo. Nenehno se pojavljajo nova zdravila v novih oblikah, kljub temu da ne vemo, zares kako delujejo in kaj pravzaprav zdravijo.

Vedno bolj v zvezi z zdravili govorimo o biološkem nivoju, pozabljamo pa na vse drugi ravni delovanja in učinkovanja (čustveno, socialno, doživljajsko, fizično…). Tako tablete postajajo edini način delovanja v neki stiski.

Tablete so instant rešitev, odgovor na neko stisko, ki je v resnici obsežnejšnega in širšega značaja. 

Izkušnje jemanja zdravil so tako pozitivne kot negativne. Zdravila seveda nekaterim pomagajo in sami pravijo da brez njih ne bi mogli funkcionirati. Pojavlja pa se veliko neprijetnih posledic. Te bi lahko razdelili na posledico samega jemanja zdravil druge pa na stranske učinke.

 

»OSEBNA ASISTENCA – MOŽNOST ZA SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE«, 5.8.2010

OKROGLA MIZA »OSEBNA ASISTENCA – MOŽNOST ZA SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE« (5.8.2010)

Gostje okrogle mize so bili Mateja Nagode, Maja Zupančič, Jože Primožič in Katja Vipotnik.

Zakon o osebni asistenci naj bi omogočil ljudem vrnitev v skupnost. Tovrstne storitve so se do sedaj izvajale mimo zakonodaje, večinoma preko javnih del, organizirala pa so jih razna društva s področja hendikepa. Osebnih asistentov je bilo v preteklih letih približno 400, nova zakonodaja pa bo omogočila širitev.

»ZAGOVORNIŠTVO OTROKOVIH PRAVIC IN ZAVODI«, 4.8.2010

OKROGLA MIZA »ZAGOVORNIŠTVO OTROKOVIH PRAVIC IN ZAVODI« (4.8.2010)

Okrogla miza je potekala popoldne v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični.

Gostje so bili: Majda Struc (generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine), Vlasta Nussdorfer (generalna sekretarka Društva Beli obroč), Darja Budja (zastopnica na področju uševnega zdravja), Damjan Habe (vzgojitelj v Mladinskem domu Jarše – Stanovanjska skupina Kokos) in Magdalena Urbančič (direktorica Centra za zdravljenje bolezni otrok).

Majda Struc je opisala zagovorništvo otrok na splošno. Kaj je delo zagovornic in zagovornikov, kako poteka, katera so temeljna načela ipd.

Ptujska deklaracija Pre-hoda

Udeleženci okrogle mize o stanovanjskih skupinah na sedežu Ozare – Ptuj ob prehodu Iz-hoda smo 23. julija 2010 ugotovili:

Da so stanovanjske skupine kot način in oblika organizacije opravile pomembno vlogo v procesu ustvarjanja mreže skupnostnih služb in dezinstitucionalizacije, vendar smo zanemarili njihov izvoren pomen prehoda iz institucije v samostojno življenje in so sčasoma postale način stalne nastanitve ljudi z dolgotrajnimi stiskami.

Da bi ustvarili bolj bogato paleto različnih načinov nastanitvene oskrbe in da bi stanovanjske skupine imele res prehoden značaj, ovirajo neustrezni načini financiranja, pomanjkanje služb, ki zagotavljajo možnost samostojnega življenja doma, materialna in socialna stiska uporabnikov in njihovih svojcev (dolgovi, izvršbe, osamljenost, ipd.), ki se tako zatečejo v stanovanjske skupine, in ideologija strokovnjakov, uporabnikov in svojcev, ki temelji na predpostavkah pokroviteljstva in predsodkih o nezmožnosti ljudi v stiski.

»UVELJAVLJANJE ZAKONA O DUŠEVNEM ZDRAVJU«, 24.7.2010

OKROGLA MIZA »UVELJAVLJANJE ZAKONA O DUŠEVNEM ZDRAVJU« (24.7.2010)

Gostje okrogle mize so bili Vito Flaker (FSD), Simona Ratajc (predsednica Društva socialnih delavcev in delavk), Edo Belak (predsednik Šenta) in Borut Kočar (član Društva Mostovi).

Vito je v začetku predstavil Zakon, njegova poglavitna izhodišča ter spremembe, ki jih prinaša. Z Zakonom o duševnem zdravju se je uveljavil zastopnik na področju duševnega zdravja. Prav tako smo z Zakonom vzpostavili vlogi koordinatorja obravnave v skupnosti ter koordinatorja nadzorovane obravnave v skupnosti. Prepovedana je uporaba psihokirurgije, uporaba elektrošokov ter uveljavljen nadzor nad predpisovanjem zdravil itd. Kljub temu je v skladu z Zakonom legalizirano zapiranje še vedno boljše kot da bi se strokovnjaki zavezali k strokovni pomoči. To področje še ni bilo zakonsko urejeno, zato bo Zakon deloval v praksi tako, kot se ga bo razumelo in prakticiralo. Izkušnje bodo pokazale, kaj bi bilo potrebno spremeniti in kaj dodati. Temu bodo sledile spremembe Zakona.

»STANOVANJSKE SKUPINE« OZ. »PRE-HOD«, 23.7.2010

OKROGLA MIZA »STANOVANJSKE SKUPINE« OZ. »PRE-HOD« (23.7.2010)

Gostje na okrogli mizi so bili Bodgan Dobnik (predsednik Društva Ozara), Petra Videmšek (Fakulteta za socialno delo), Nika Cigoj Kuzma (predsednica Društva Mostovi), Borut Kočar (član Društva Mostovi), Joc Podlesnik (član Društva Mostovi), Zdenka Kosar (vodja stanovanjskih skupine v Ozari), Vito Flaker (Fakulteta za socialno delo).

Bogdan Dobnik je kot gostitelj na začetku predstavil delo Društva Ozara ter izpostavil problematiko, ki se tiče stanovanjskih skupin. Društvo Ozara izvaja tri programe: program stanovanjskih skupin, program zaposlitvene rehabilitacije ter program dnevnega centra. Pri financiranju programov se soočajo s problemom financiranja, saj obstajajo za pridobitev kakšne investicije nerealni pogoji (120 ljudi /enega zaposlenega).

»MEDIKAMENTALIZACIJA SODOBNE DRUŽBE«, 19.7.2010

POVZETEK OKROGLE MIZE »MEDIKAMENTALIZACIJA SODOBNE DRUŽBE«, 19.7.2010

Gostje na drugi okrogli mizi, ki je potekala v Hrastovcu na temo Medikametalizacija sodobne družbe so bili Boštjan Slatnar, Vesna Švab, Darja Budja, Inge Mesarec ter Bogo Kranjc.

Boštjan Slatnar je predstavil sociološki vidik uporabe zdravil v sodobni družbi. V neoliberalizmu je pojem fleksibilnosti sestavljen iz treh vidikov, in sicer iz časa (kratkotrajne naloge, razmerja mobilnost), talenta oziroma potencialnosti in odrekanje zgodovini.Izpostavil je predvsem pojem potencialnosti.

»DEZINSTITUCIONALIZACIJA« in SPOMIN NA ZORANA SEDMAKA, 18.7.2010

1. OKROGLA MIZA IZ-HODA V SVZ HRASTOVEC, 18.7.2010
»DEZINSTITUCIONALIZACIJA« in SPOMIN NA ZORANA SEDMAKA

Gostje okrogle mize so bili Srečko Pavlič (predstavnik SVZ Hrastovec), Nika Cigoj Kuzma (FSD, predstavnica društva Mostovi), Katjuša Nadižar Habjančič (predstavnica MDDSZ), Luj Šprohar (predstavnik MZ), Elvira Delič (predstavnica društva Altra) in Vito Flaker(FSD).

Srečko Pavlič je pozdravil akcijo skupine IZHOD, saj naj bi ta pripomogla k senzibilizaciji javnosti ter skupni odgovornosti za ljudi, zaprtimi za zidovi institucij.

 

Nika Cigoj Kuzma je predstavila pomen dezinstitucionalizacije predvsem iz uporabniške perspektive. Poudarila je socialno izključnost človeka, ki nastane zaradi hospitalizacije. To je posledično lahko izguba stanovanja, izguba pravice do dela, izguba volje do življenja ter pasivnost. V zvezi z dezinstitucionalizacijo je izpostavila stanovanjske skupine, ki pa so žal, namesto da bile le prehodne oblike bivanja, postale male institucije s hišnim redom in pravili.

Vsebina

JoomlaWatch Stats 1.2.9 by Matej Koval

Prijavi se