5. avgust, 19. dan Iz-hoda

Četrtek, 5. avgusta

Etapa je bila dolga. Hodili smo po divjini dolenjskih gozdov. S prijaznega gričevja počasi prehajamo na težjo pot v smeri proti Postojni. V Ponikve smo prispeli približno ob 13:30. Zavod Prizma je razmeroma majhen. V njem je prostora za 120 stanovalcev.

V pogovoru z osebjem smo izvedeli, da jih polovica živi v dislociranih enotah. To pomeni, da so od vseh zavodov v skupnost preselili relativno največ ljudi (absolutno iz Hrastovca). Povedali so nam tudi, da se trudijo zamenjat medicinski model s socialnim. Želijo si spremeniti način dela in vanj vnesti več socialnih vsebin. Zanimivo je, da se stanovalci in zaposleni vsak dan ob 9. uri skupaj zberejo ob kavi.

Nekoliko moteče za nas je bilo prepričanje osebja, da nekateri ne morejo živeti v skupnosti. Menijo namreč, da bi morali tisti, ki potrebujejo intenzivno oskrbo, ostati v zavodih. Upamo, da smo med pogovorom vsaj delno omajali to prepričanje. Ljudem, ki potrebujejo zelo intenzivno podporo, življenje v skupnosti koristi, ker živijo v drugačnem vzdušju, osebje se jim lahko posveča bolj individualno, bližje so svojcem, bolj so dostopni prostovoljcem in celotni skupnosti. Nenavadno je, da so hkrati z razvojem dislociranih enot zgradili tudi nov trakt zavoda. Ob dejanskem prehodu v skupnost se to zdi zgrešena investicija.

Nekateri med nami so imeli vtis, da so v Zavodu Prizma odnosi med osebjem in stanovalci najbolj prisrčni od vseh ustanov, ki smo jih do sedaj obiskali. Morda gre le za subjektivni vtis, vendar je bilo videti, da preživijo dosti časa skupaj.

Po okrogli mizi smo program zaključili s koncertom Petra Dirnbeka, kantavtorja iz Bržic, ki je navdušil tako stanovalce kot pohodnike, tako da so se mu pridružili pri izvajanju programa.

Vito Flaker