Text Size
Sreda, 4. avgusta
Od Doba do Šentvida pri Stični je 25 km. To je bila ena daljših etap. Na srečo nam je bilo vreme naklonjeno, tako da smo pravočasno prispeli v Center za zdravljenje bolezni otrok.
Gre za manjšo ustanovo, kamor nameščajo kronično bolne otroke. Nekateri imajo motnje v prehranjevanju (predvsem prekomerno težo), drugi z izločanjem, tretji potrebujejo naprave za dihanje, dializo ipd. V ustanovi jim nudijo oskrbo bolezni, prav tako pa jih tudi učijo živeti z njo in kljub rehabilitaciji dokončati šolanje. Center je na nek način primerljiv z negovalnimi bolnišnicami za stare, ki jih uvajajo v zadnjem času. Sprejme lahko 60 otrok.
Center za zdravljenje bolezni otrok je razmeroma prijazna ustanova. V nekaterih pogledih bi lahko predstavljala model za dezinstitucionalizacijo. Večina otrok namreč v njej biva razmeroma kratek čas – le nekaj tednov. V tem času jih na s psihopedagoškega in medicinskega vidika opremijo za boljše soočanje s težavami. Nekateri bivajo dlje. Gre predvsem za otroke, ki so priključeni na razne naprave. Potem, ko se naučijo živeti z boleznijo in jo morda celo obrniti v svoj prid, se nimajo kam vrniti. Bodisi da jim revni starši ne morejo zagotoviti za življenje potrebnih okoliščin, ali pa imajo kako drugače neurejene razmere v družini (alkoholizem, konflikti, ločitev). Še bolj zaskrbljujoče je, da jih veliko pozneje pošljejo v druge ustanove (Stara gora, Kamnik). Gre za t.i. transinstitucionalizacijo – premeščanje iz ene ustanove v drugo, namesto da se zadovolji njihove želje po življenju v običajne okolju.
V ustanovi kombinirajo medicinsko in psihopedagoško oskrbo, manjka pa še socialna razsežnost, ki bo omogočala nameščanje v stanovanjske skupine, rejništva in terensko podporo otrokom (vključno z zdravstveno).
Center je pustil dober splošen vtis. Ponudil nam je gostoljubje in vzdušje je bilo prijetno. Všeč nam je tudi način razmišljanja vodstva in osebja.
Vito Flaker (po telefonu)