Ministrstvo za pravosodje o Iz-hodu v ZPKZ Dob

04.08.2010

URSIKS: Skupina IZ-HOD obiskala ZPKZ Dob 

V torek, 3. avgusta 2010, so v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob gostili udeležence projekta IZ-HOD pod vodstvom dr. Vita Flakerja, predavatelja Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Poleg njega so se obiska udeležili študentje navedene fakultete, nevladne organizacije in uporabniki psihiatričnih ustanov.

Okrogle mize, ki je potekala v upravni zgradbi zavoda sta se udeležila tudi dva bivša obsojenca, ki sta trenutno na prostosti. Okroglo mizo je odprl dr. Flaker, ki je poudaril predvsem odnos institucij do uporabnikov, neodzivnost in nepripravljenost države za spremembe.

Vodja oddelka za vzgojo v ZPKZ Dob Mihaela Štukelj je predstavila zavod in podala osnovne informacije za lažje razumevanje obiskovalcem.

V razgovoru je bilo začutiti nestrpnost nevladnih organizacij do vladnih, ki prejemamo denar države ter kritiko, da zaposleni v vladnih institucijah svojega dela ne jemljejo dovolj resno in tako uporabnikom ne zagotavljajo vse potrebne pomoči.

Udeleženci okrogle mize so se soočili z odkritimi obtožbami dveh bivših obsojencev, ki so se nanašale na slabo organizacijo v zavodu in nesposobnost zaposlenih. Glede na izkušnje z omenjenimi obsojenci bi lahko razvili debato na konkretnih primerih, vendar ne prostor ne čas ob upoštevanju varovanja osebnih podatkov posameznika nista bila primerna za reševanje posameznih primerov. Prisotni, zaposleni v zavodu so čakali in iskali primeren trenutek za odgovor, ki pa ga je bilo, glede na količino obtožb in kompleksnost odgovorov, težko najti.

Podporo sta bivša obsojenca dobila tudi med obiskovalci, ki so prispeli v zavod, saj so sledili hitri zaključki, da je zapor kot institucija neučinkovit. Medklic, ki je sledil, pa je zahteval izpustitev ljudi na svobodo, saj so ljudje le tako lahko srečni.

Okrogli mizi je sledil program v zavodski jedilnici, ki so ga za obsojence pripravili obiskovalci. Predavanje dr. Flakerja je spremljalo 11 obsojencev, ki so že slišali za projekt. Sodelovali so tudi v skromnem programu, ki pa nikogar ni pustil ravnodušnega. Najpomembnejši del obiska je bilo druženje, medsebojno spoznavanje, izmenjava informacij in spoznanje, da smo kljub vsemu vsak posebej zaprti, nesrečni in večkrat tudi pomoči potrebni. Spoznanje o drugačnosti in sprejemanju le-te, naj nam da moč in sposobnost razumeti se in združiti moči v skupno dobro. Ob strani pa je treba pustiti pripadnost kot je vladno ali nevladno. Naše skupna točka je v sodelovanju in pomoči.