Text Size
Splošno
Svojo pot bomo začeli v Hrastovcu in končali v Ljubljani. Razlogov za začetek v Hrastovcu je veliko. Hrastovec je dolgo bil (in do neke mere še vedno je) zadnja postaja institucionalnega sistema v Sloveniji. Drugi razlog je, da je Hrastovec del zgodovine dezinstitucionalizacije v Sloveniji. Tam se je v letih 1987 in 1988 začelo gibanje na področju duševnega zdravja (Odbor za družbeno zaščito norosti), tam se je leta 2001 začela prva resnična dezinstitucionalizacija pri nas.
Pohod bomo zaključili v Ljubljani. Naše sporočilo je jasno – želimo, da bi ljudje iz obrobja prišli v center. S seboj bomo prinesli sporočila in želje, ki jih bomo zbrali po poti, jih izročili vladi in parlamentu in dejansko pripeljali ljudi k ljubljanskemu županu in predsedniku vlade.
Obiskali bomo različne ustanove, predvsem posebne socialne zavode in psihiatrične bolnišnice. Obiskali bomo tudi ustanove za ljudi s težavami v duševnem razvoju oziroma intelektualno ovirane, varstveno-delovne centre, domove za upokojence, zapor, prevzgojni in vzgojni zavod in center za tujce. Šli bomo skozi Trst, zgodovinsko izhodišče dezinstitucionalizacije.
Hoditi bomo začenjali zgodaj, okoli šeste ure zjutraj, in skušali priti na cilj etape do poldneva, da bi se tako izognili opoldanski vročini in lahko pričeli z dogodki.
Po osvežitvi in prigrizku se bomo pogovarjali z ljudmi, ki živijo v obiskani instituciji, in uslužbenci institucije.
Okoli tretje in četrte ure popoldne bomo imeli tematsko diskusijo, zvečer pa kulturne in zabavne prireditve. Imeli bomo tudi dnevne sestanke pohodnikov za pogovore o organizacijskih in drugih zadevah (npr. prevoz za naslednji dan, vprašanja zagovorništva, potrebe in želje udeležencev, načrtovanje naslednjih etap ipd.).
Etape bodo različne. Razlikovale se bodo po dolžini, terenu (nekatere nas bodo popeljale čez gore in skozi gozdove, nekatere pa čez gričevje ali ravnine). Razlikovale pa se bodo tudi po dogodkih, ki se bodo na njih zvrstili.
Glavni dogodki bodo na začetku in na koncu Iz-hoda ter ob dnevih, ko bomo počivali. Takih dogodkov bo šest: v Hrastovcu, Mariboru, Sevnici, Kopru, Idriji in Ljubljani. Na teh lokacijah bomo imeli več časa, saj bomo tam ostali dva dni. Pomembni dogodki se bodo zgodili še na šestnajstih drugih etapah. Te nas bodo popeljale do krajev, pomembnih za naš pohod – predvsem drugih posebnih socialnovarstvenih zavodov (Lukavci, Grmovje, Ponikve, Dutovlje,Petrovo Brdo),do ostalih psihiatričnih bolnišnic (Ormož, Vojnik, Begunje) in do drugih pomembnih zavodov za ljudi z intelektualnimi ovirami (Dornava), mlade v navzkrižju z zakonom (Radeče), zapora (Dob), vzgojnega zavoda (Planina), centra za tujce v Postojni, doma upokojencev v Slovenskih Konjicah, varstveno-delovnega centra v Kranju in opuščene bolnišnice v Trstu.
Za nekatere etape še ne vemo, ali se bodo končale s posebnim dogodkom. To so sicer etape, ki se zaključijo v večjih naseljih, kjer obstajajo ustanove, a bo tamkajšnje dogajanje odvisno od pobude samih ustanov ali ljudi, ki tam živijo. Med te etape sodijo etapa, ki se konča še pred Mariborom, v Slovenski Bistrici, Laškem, Šentvidu pri Stični, Divači, Cerknem in na obrobju Ljubljane.
Razdalje med nekaterimi ustanovami so predolge, da bi jih prehodili v enem dnevu. Relacije Hrastovec – Lukavci, Ponikve – Planina, Vipava – Idrija, Petrovo Brdo – Begunje bomo prehodili v dveh etapah. Prvi del poti se zaključi v manjših krajih brez ustanov. Tudi tam se bomo srečevali, pogovarjali in družili z ljudmi, ne načrtujemo pa večjih prireditev.
Glavni načeli Iz-hoda sta solidarnost in gostoljubnost. To je naš cilj in naš namen, pa tudi sredstvo Iz-hoda. Načeloma se bomo izogibali sponzorjem in večjim donacijam v denarju, sprejeli pa bomo vsako neposredno pomoč ljudi.
Ali nas bodo ustanove sprejele, je najbrž med pomembnejšimi preizkušnjami Iz-hoda. Mnenja smo, da je del njihove javne odgovornosti sprejeti javnost in podpreti naš pohod.
Morda je videti, da ustanove napadamo. Res je, napadamo in kritiziramo idejo totalne ustanove, zapiranje ljudi, ko bi lahko živeli svobodno. Napadamo obstoječo ureditev zapiranja, pokroviteljstva in nadzora ..., ne napadamo pa ljudi, ki so tam zaposleni, njihovega truda in skrbi za ljudi. Želimo spodbuditi ljudi, ki tam delajo, predvsem pa njihove vodje, k spremembam, da izstopijo iz institucij in začnejo delati v skupnosti. Želimo se pridružiti njihovim ustvarjalnim naporom in želimo si, da bi se oni pridružili Iz-hodu.
Ustanove, ki jih bomo obiskali, so javne, kar pomeni, da imajo javno odgovornost. Imajo odgovornost, da se spremenijo na bolje, da omogočijo ljudem, ki v njih živijo,, vključitev v skupnost, odgovornost, da gredo ven in se nam pridružijo. Mislimo, da je dolžnost teh ustanov, da nas sprejmejo in podprejo naš pohod.
Vse to je v okviru delovanja javnih ustanov. Zabeležili bomo svoje izkušnje, to, kar nam bodo zaposleni in tam živeči povedali o svojih težavah in željah, kar bomo izvedeli od splošne javnosti. O tem bomo poročali javnosti in politikom na koncu Iz-hoda, ko pridemo v Ljubljano. V vsaki ustanovi bomo naredili seznam ljudi, ki se želijo preseliti. V Ljubljani bomo pristojnim predali seznam ljudi za preselitev, pokazali bomo, da to niso le številke, temveč resnični ljudje.
Če se bo zgodilo, da nam kakšna ustanova ne bo odprla vrat, bomo vseeno prišli tja in nanje potrkali. Prišli bomo kot obiskovalci ljudi v ustanovi, se utaborili pred vrati in imeli zborovanje s prebivalci kraja in udeleženci Iz-hoda.
Podobno javno odgovornost nosijo skupnost in njene organizacije, lokalne oblasti. Tudi od njih pričakujemo, da nas bodo gostile, nam pomagale organizirati dogodke in sprejele stanovalce ustanov, ki se bodo preselili domov.
Vsi se bomo pohoda udeležili, kot posamični državljani, občani. Iz-hod ni organizacija. Vsak ima svojo odgovornost in avtonomijo. Nihče ni formalno odgovoren za nikogar in nihče ne predstavlja drugega kot sebe.Kolektivnost bomo vzdrževali z neformalnimi dogovori in vzajemnim zaupanjem, z odprtim sodelovanjem in transparentnostjo organizacije.
Pričakujemo da bomo udeleženci organizirali akcijske skupine, ki se bodo dopolnjevale in povezovale in skupaj prispevale k uspehu celotnega Iz-hoda.Pričakujemo dopolnjevanje (komplementarnost) med lokalnimi odbori, ki bodo organizirali sprejem na koncu posamezne etape, in skupinami, ki bodo organizirale posebne dejavnosti za celoten pohod.To bodo skupine za: zagovorništvo, medije, spletno stran, dogodke, koordiniranje lokalnih skupin, logistiko, film, pisanje.
Hodili bomo ter govorili, hodili in delali, obenem pa bi se radi zabavali. Imeli bomo diskusije, pa tudi dogodke, umetnost in zabavo. Uporabe alkohola in drog na dogodkih ne bo.
Te bodo organizirale obiske v ustanovah, dogodke in sprejem na koncu posameznih etap. Vanje se vključujejo živeči v ustanovah, zaposleni v ustanovah, in ljudje iz tistega kraja. Zagotovili bodo sodelovanje z ustanovami in v povezavi z drugimi delovnimi skupinami izbrali teme in dogodke, ki se bodo zvrstili.
Ta skupina bo skrbela za dobro počutje vseh udeležencev pohoda. Obenem bo zagovarjala stanovalce ustanov, da se bodo lahko pridružili Iz-hodu. To pomeni, da bodo lahko zapustili ustanovo, se pridružili pohodnikom in da bodo pri tem imeli vso potrebno podporo, da se bodo lahko z ustanovo dogovorili o pogojih za sodelovanje in da se bodo lahko preselili v skupnost.
Promocijska skupina bo posredovala kontakte in gradivo za medije in splošno javnost.
Skupina bo zadolžena za urejevanje spletne strani in posodabljanje profila na facebooku. Zagotavljala bo informacije za udeležence.
Ta skupina bo skupaj z lokalnimi skupinami prirejala dogodke na koncu etap. Organizirala bo diskusije, koncerte in druge prireditve.
Skupina je zadolžena za prevoz, nastanitev in hrano.
Snemali bomo dokumentarec pred in med samim Iz-hodom. Posneli bomo intervjuje pred in med pohodom ter dogajanje Iz-hoda.
Skupina bo dokumentirala pohod in poskrbela za članke za spletno stran že pred Iz-hodom.
Izhod v institucijah živečih ljudi bo verjetno najtežja naloga in največji izziv. Namen je uporabnike povabiti na pohod, ki naj bi bil njihovo sredstvo, da se vrnejo v skupnost. Seveda lahko pride do težav. Nekateri bodo potrebovali prevoz, ker ne morejo hoditi, drugi bodo morda potrebovali pomoč na poti sami.
Iz-hod seveda ne bo mogel vseh ljudi iz ustanov pripeljati tja, kamor bi radi šli, potrudili pa se bomo, da jih bomo sprejeli, kolikor bo mogoče. Število stanovalcev ustanov, ki se bodo udeležili pohoda, bo odvisno od podpore, ki jo bo Iz-hod imel (od števila ljudi, ki bodo lahko pri tem pomagali, od odziva skupnosti in tudi samih zavodov). Za tiste, ki ne bodo mogli z nami na pohod, bomo organizirali prevoz do Ljubljane ali drugega kraja dogodka ali pa bomo njihove želje zapisali na seznam za preselitev.
Zagovorniška skupina bo iskala možnosti za preselitev ljudi tja, kamor bodo hoteli; poleg tega bomo pospremili ljudi do Ljubljane in počakali, da se nastanijo.
V primeru, da ljudem ne bodo dovolili izhoda, bomo zagovarjali njihovo pravico, da to storijo. Zagotovili jim bomo pomoč, ki jo potrebujejo pri pohodu ali preselitvi, analizirali nevarnosti ter poskusili prepričati odgovorne, da pustijo človeku narediti, kar želi.
Izjema so primeri, ko bo kdo prevzel odgovornost za nekoga, ki ima omejeno opravilno sposobnost.
Komentarjev
Objavljeno dne
Jul 27, 2010Objavil
prav z veseljem bi vam nalozila,da leto dni poskusite ziveti z osebo,ki je nepredvidljiva.IZ-HOD se vam ne zdi,da ste malo prevec sebicni,le zato ker vam sluzi pamet in imate zdrav razum,normalneg a cloveka.vidi se,da ste zelo malo podkovani o znanju bolezni,s katerimi se sooca psihiatrija.ogrozate zivljenja teh ljudi,ce se vam gre da boste ustanovili sluzbe ne vem kaksnih profilov-mobilno iskanje,pobiran je in morda se kaksno pogrebno sluzbo naj vas bo sram.vmesajte se tam,kjer se psihiatrija ne obnasa pravilno,kjer se pacienti v navednicah izogibajo roki pravice,kjer jim je psihiatrija izhod v pokoj.pustite te uboge ljudi,nic jim ne manjka,kaj bi bilo ce bi jih imeli doma,od ZPIZ-a bi vlekli njihov denar in s tem denarjem bi hodili na morje,na zabave itd.,v ustanovah pa k sreci socialna sluzba poskrbi,da je njihov denar unovcen pravilno.
Objavljeno dne
Jul 27, 2010Objavil
DarjaCitat: Iz dneva v dan živimo z ljudmi, ki so nepredvidljivi. In ugotavljamo, da niso nič bolj nepredvidljivi od nas.
Citat: Po čem se to vidi?
Citat: Zakaj?
Citat: Kako veš?