Direktno socialno delo
Da ne bomo socialne delavke in delavci sluge finančnega kapitalizma, nadzorniki porabe revnih!
Postavimo se v zagovorniško vlogo, vključimo se v gibanja danes.
Socialno delo je nastalo v rojenju delavskih gibanj za socialno pravičnost, sčasoma po postalo posrednik med državo in ljudmi. Tudi socialno delavci smo postali razlaščeni.
Z neoliberalizmom je socialno delo postalo globalni poklic, tudi da popravi ali omili škodo, ki je nastala.





Iz-hod je neformalna skupina ljudi, ki smo se povezali, da bi opozorili na nepotrebno zapiranje ljudi, obstoj totalnih ustanov in spodbudili proces dezinstitucionalizacije – preselitev stanovalcev različnih zavodov v skupnosti. To smo naredili s skoraj 700 km dolgim pohodom po institucijah, ki je trajal 37 dni. Obiskali smo vse psihiatrične bolnišnice in posebne socialnovarstvene zavode, zapor, vzgojne zavode za mlade, zavod za usposabljanje, domove za stare, center za tujce, azilni dom in nekaj stanovanjskih skupin. V vsaki smo organizirali okroglo mizo ali posvet in kulturni dogodek. V vsaki ustanovi smo se pogovarjali z osebjem in se pogovarjali o njihovih načrtih dezinstitucionalizacije.
Iz-hodu se je pridružilo šest stanovalcev zavodov in pet stanovalcev stanovanjskih skupin. Skupaj jih je torej bilo enajst, od tega se je življenje spremenilo le štirim. Štirje stanovalci zavodov so ostali v Ljubljani.
Kljub temu, da je preselitev štirih bivših stanovalcev podprlo ministrstvo, profesorji na fakulteti za socialno delo, mednarodna javnost, da so jo podprli nekateri domači psihiatri, večina koordinatorjev na centrih za socialno delo, številni delavci na področju duševnega zdravja in mnogi drugi, smo ugotovili, da je praktično nemogoče preseliti se iz zavoda, če človek nima za to svojih sredstev ali velikega števila prijateljev in da obstaja večje število ovir. Ugotovili smo, da:

